
Bolezen modrikastega jezika so uradno potrdili na 73 kmetijah, a je okuženih še bistveno več. Rejci opozarjajo, da primanjkuje repelentov, s katerimi bi odganjali mušice, ki prenašajo bolezen.
Bolezen modrikastega jezika se v zadnjih tednih hitro širi po Sloveniji. Okužene so tako krave kot ovce. Medtem ko pri kravah povzroči slabšo produkcijo mleka, je za ovce pogosto smrtonosna.
Uradno je po podatkih ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) zabeleženih 2.500 poginov več kot v enakem obdobju lani, rejci pa ocenjujejo, da je poginilo celo več kot 20 tisoč ovc.
Skoraj po vsej državi
Bolezen so potrdili v vseh območnih enotah, razen na območju Ptuja in Murske Sobote. Najslabše je stanje na zahodu in jugu države.
Generalna direktorica uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) Vida Znoj je povedala, da je bila bolezen do zdaj laboratorijsko potrjena na 73 kmetijskih obratih, a da je dejansko prisotna na več kmetijah, saj testiranja ne potekajo povsod, ker se prisotnost bolezni potrdi že na podlagi veterinarskega poročila o kliničnih znakih.
Od sredine julija do danes je smrtnost drobnice v prizadetih rejah po njenih besedah različna, ponekod do 30-odstotna, ponekod pa nižja. Uradnih podatkov o številu poginulih živali ni, uradni podatki o številu odvozov kadavrov pa po besedah direktorice UVHVVR ne kažejo na to, da bi bilo število poginulih živali 20.000 do 30.000, kot so ocenili v združenju rejcev.

Rejcem je odslej na voljo klicna številka 114 z usposobljenimi svetovalci, so povedali na MKGP.
Težave z odvozom kadavrov rešujejo
Poginulih ovc je toliko, da imajo pristojni težave pri pravočasnem odvozu kadavrov. Po besedah predstojnika Nacionalnega veterinarskega inštituta Matjaža Ocepka se je število odvozov zaradi postopnega širjenja bolezni po čredah močno povečalo. V zadnjem času imajo skoraj 500 odvozov dnevno, običajno jih je okoli 300.
Zaostanke jim je uspelo nekoliko zmanjšati, zdaj pa so na prizadeta območja postavili dodatna zbirna mesta za kadavre. Pri razkuževanju in odvozu sodelujejo tudi z vojsko, gasilci in civilno zaščito. Danes naj bi poskusili počistiti kadavre na območju Kozjanskega, Obsotelja in spodnjega Posavja, v soboto bodo imeli veliko akcijo na Cerkljanskem in Kobariškem, prihodnji teden pa na Savinjskem.
Poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan ne dvomi, da bodo nastale razmere obvladali. Po njegovih besedah tako ni potrebe po paniki, verjame pa tudi, da bomo lahko kot država rejcem pomagali. Glede tega je že bil v stiku s predsednikom vlade Robertom Golobom in kmetijsko ministrico Matejo Čalušić.
Če jim na ta način ne bo uspelo odpeljati trupel, bodo morali, tako Ocepek, morda sprejeti tudi izredne ukrepe. A za zdaj velja pravilo, da naj kmetje trupel sami ne odvažajo in zakopavajo.
Vsa trupla gredo na sežig v družbo Koto in po zagotovilih Vide Znoj niso namenjena za uporabo v prehranski verigi.
Bolezen modrikastega jezika je nenalezljiva virusna bolezen domačih in divjih prežvekovalcev, ki se prenaša s krvosesnimi mušicami in komarji, za ljudi pa ni nevarna. Tudi meso in mleko živali, ki bolezen prebolijo, je varno za prehrano
Obvezno cepljenje za vse krave in ovce
Cepljenje bo odslej obvezno, stroške cepiva bo krila država, stroške cepljenja pa rejci. V zimskem času – ko ni krvosesnih mušic, ki so prenašalke bolezni – tako nameravajo cepiti vse krave in ovce v Sloveniji.
Država bo financirala nakup cepiva za seve 3, 4 in 8, ki so v Evropi najbolj razširjeni. Za zdaj velja, da bodo stroške cepljenja morali kriti rejci sami, a spričo kritik in pozivov iz kmetijskih vrst država zdaj razmišlja tudi o tem, da bi v določenem deležu sofinancirali tudi strošek zdravljenja živali oz. znotraj tega tudi cepljenja. Državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Maša Žagar računa na veterinarje, da razmer ne bodo izkoriščali in dvigovali cene.
Program obveznega cepljenja bo veljal za seve 3, 4 in 8. Bolezen, za katero zaradi virusnega značaja ni zdravila, ima sicer 24 različnih sevov, za vsa niti ne obstaja cepivo. Program so pripravili za tiste, ki so najbolj v Evropi najbolj prisotni. V Sloveniji sta to letos seve 4 in 8, sev 3 pa je v bližini.
Ukrep podpira tudi KGZS. "Samo s celovitim pristopom in precepljenostjo nad 80 odstotkov bomo lahko obvladovali bolezen v prihodnjem letu," je poudaril predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice (KGZS) Jože Podgoršek. Po njegovih besedah se bodo zavzeli, da bi država krila tudi stroške cepljenja.
Živali, ki prebolijo bolezen, so sicer dosmrtno imune nanjo.

Medsebojne obtožbe
Državna sekretarka Maša Žagar je povedala, da pristojni v zadnjih dneh vlagajo napore v to, da bi prepoznali šibke točke v sistemu spopada z boleznijo.
Eno šibko točko so prepoznali v sistemu informiranja rejcev. Ugotavljajo namreč, da rejci nimajo zadostnih informacij o bolezni in njenem prepoznavanju. Nekoliko je bila kritična do KGZS in do javno financirane kmetijsko svetovalne službe, ki deluje v tem okviru in je neke vrste podaljšek države na terenu. Pričakovala bi namreč boljšo informiranost rejcev, pa tudi boljši tok informacij od rejcev do pristojnih.
Te navedbe je ostro zavrnil predsednik KGZS Podgoršek. "KGZS je tudi preko javnih služb, ki jih imamo, redno obveščala o tistih ukrepih, za katere sami ocenjujemo, da so najboljši. Poudarjamo pa, da nismo imeli nobenih navodil s strani države, ministrstva, o tem, kako naj se ravnamo, katere ukrepe naj rejci izvajajo, kako bomo reševali primer višjih sil, kjer imajo rejci lahko težave," je dejal in dodal, da obžalujejo tak način komunikacije ter pozivajo vse, "ki smo soodgovorni za pravilno obveščanje, da to naredimo na enovit in celovit načrt za obvladovanje in preprečevanje širjenja te bolezni v bodoče".
Kako bo pomagala država?
Državna sekretarka Žagar je povedala, da se država zaveda, da ima bolezen posledice za dohodkovni položaj rejcev, še posebej poklicnih rejcev drobnice. Zato proučujejo, kako bi jim lahko kompenzirali izpad prihodka. Trenutno še ne morejo reči, kakšna bo pomoč, ker je treba najprej priti do konca izbruha in potem ocene škode.
Država je že sprejela nekatere spremembe pri uveljavljanju načela višje sile za rejce, ki izvajajo ukrepe za dobrobit živali znotraj ukrepov skupne kmetijske politike in bi morali imeti živali na prosti reji. Če so morali živali zaradi bolezni zapreti v hleve, lahko javijo višjo silo v 15 dneh od nastanka teh razmer. Če je rejec na območju, kjer je bolezen potrjena, veterinarskega mu potrdila o obstoju višje sile prijavi ne bo treba prilagati.
Cene repelentov v nebo
Govorili smo z enim od rejcev, ki je povedal, da v Sloveniji ni več mogoče dobiti repelentov za odganjanje mušic, s katerimi naj bi tretirali ovce, saj so zaloge pošle. Drugi so opozorili na izjemno zvišanje cen teh repelentov.
Direktorica UVHVVR Znoj je na vprašanje N1 odgovorila, da podobno velja za repelente in za vsa veterinarska zdravila. "Nabava se vrši prek veletrgovcev, interes izkaže veterinarska organizacija. Dejstvo pa je, da so zaloge pošle glede na povpraševanje v preteklem obdobju. Uprava sodeluje z veterinarsko zbornico, da se zagotovi dodatne dobave repelentov, ki se jih predpiše na veterinarski recept. Trenutno smo preverjali preko zbornice, ali je morda v kakšnem delu Slovenije še zaloga v veterinarskih ambulantah," je povedala.

Kdo bi moral naročiti dodatne zaloge, glede na to, da je epidemija grozila že več mesecev? "Primarno v okviru veterinarske zbornice veterinarske ambulante. Uprava ne kupuje zdravil za trg," je odgovorila direktorica UVHVVR.
"Nabavo veterinarskih zdravil izvajajo farmacevtska podjetja, v primeru ogrožajočih stanj večjega obsega pa tudi z intervencijo Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin," pa so odgovorili z veterinarske zbornice.
Znoj je dodala, da se količine nabavljajo glede na povpraševanje, saj imajo ti izdelki omejen rok trajanja.
Sekretarka na MKGP Žagar pa je priznala, da je tudi nabava repelentov ena od šibkih točk, ki so jih zaznali v sistemu. "Vse to je za nas, za cel sistem, detekcija šibkosti v sistemu, kako smo pripravljeni na izredne situacije," je povedala in pojasnila, da so veterinarske storitve, zdravila in repelenti tržna dejavnost. "Tudi to je vidik, kako se v izrednih situacijah naslavlja šibkosti. V določenih primerih je treba ugotoviti, ali je to še vedno stvar trga ali ne," je povedala Žagar.
Predsednik KGZS Podgoršek pa je dejal, da so zadnje izjave uprave za varno hrano "zelo zmedene", saj da "so včeraj dejali, da imamo bojda repelente, odvračala za krvosesne mušice na razpolago, današnji odgovor enemu od rejcev je nasproten, ko ista uprava trdi, da repelentov ni več," je povedal in dodal, da je zmeda pri obveščanju res velika.
Podgoršek je poudaril, da je pred nami še "nekaj zelo krutih tednov". V ovčerejah, ki redijo slovenske avtohtone pasme, je upad števila živali tolikšen, da postaja resno ogrožen tudi genetski potencial, je opozoril.
Eden od ukrepov preprečevanja prenosa na živali je, da te dlje ostanejo na paši na višjih predelih, saj je na visokogorskih pašnikih manj krvosesnih mušic. Potrebujejo pa te živali dodatno krmo in vodo, je opozoril Podgoršek.
Čadonič Špelič: Dogajanje je zrelo za interpelacijo
Dogajanje v zvezi z boleznijo modrikastega jezika je po prepričanju poslanke NSi in predsednice odbora DZ za kmetijstvo Vide Čadonič Špelič zrelo za interpelacijo kmetijske ministrice Mateje Čalušić. "Poginjene živali, ki ležijo po slovenskih vaseh, so posledica nedela in neukrepanja pristojnih institucij," je v video izjavi poudarila Čadonič Špelič.
Državo poziva k odločnemu ukrepanju, zaradi dosedanje "malomarnosti" pristojnih pa je prepričana, da so rejci upravičeni tudi do tožbe proti državi.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje